-
1 close
I 1. [kləus] adverb1) (near in time, place etc: He stood close to his mother; Follow close behind.) blizu2) (tightly; neatly: a close-fitting dress.) tesno2. adjective1) (near in relationship: a close friend.) bližnji, zaupen2) (having a narrow difference between winner and loser: a close contest; The result was close.) tesen3) (thorough: a close examination of the facts; Keep a close watch on him.) natančen4) (tight: a close fit.) tesen5) (without fresh air: a close atmosphere; The weather was close and thundery.) zatohel6) (mean: He's very close (with his money).) skop7) (secretive: They're keeping very close about the business.) zaprt, molčeč•- closely- closeness
- close call/shave
- close-set
- close-up
- close at hand
- close on
- close to II 1. [kləuz] verb1) (to make or become shut, often by bringing together two parts so as to cover an opening: The baby closed his eyes; Close the door; The shops close on Sundays.) zapreti (se)2) (to finish; to come or bring to an end: The meeting closed with everyone in agreement.) končati (se)3) (to complete or settle (a business deal).) skleniti2. noun(a stop, end or finish: the close of day; towards the close of the nineteenth century.) konec- close up* * *I [klous]adjective ( closely adverb)zaprt, zaklenjen; stisnjen, tesen, gost; figuratively jedrnat; soparen, zadušljiv, zatohel; molčeč, vase zaprt; blizek; pazljiv, natančen; skoraj enak; vztrajen, marljiv; zaupen; skop, varčen; skrit; logičen; neodločen (boj)close combat — bitka iz bližine, boj moža proti možucolloquially close customer — molčeč človekcolloquially close thing — pičla zmagato keep s.th. close — zase kaj obdržati, ne izdatiII [klous]adverbblizu, pičloclose at hand, close by — čisto blizuclose on — skoraj, domala; kmalu natoto follow close upon s.o. — biti komu za petamito sail close to the wind — jadrati tesno ob vetru; figuratively biti komaj še v mejah zakonaIII [klous]nounograjen prostor, ograda; plot; šolsko dvorišče, igrišče; področje stolne cerkve; Scottish prehod skozi hišo, uličicaIV [klouz]nounzaključek, konecto bring to a close — končati, zaključitiV [klouz]1.transitive verbzapreti; končati, zaključiti, likvidirati; ustaviti se (ob drugi ladji);2.intransitive verbzapreti se; prenehati; (to) bližati se, zaceliti seto close one's eyes to s.th. — zapirati oči pred čimto close s.o.'s eye — suniti koga v okoto close the door on s.th. — narediti konec razpravljanju o čem -
2 snap
[snæp] 1. past tense, past participle - snapped; verb1) ((with at) to make a biting movement, to try to grasp with the teeth: The dog snapped at his ankles.) hlastniti po2) (to break with a sudden sharp noise: He snapped the stick in half; The handle of the cup snapped off.) zlomiti3) (to (cause to) make a sudden sharp noise, in moving etc: The lid snapped shut.) zaloputniti4) (to speak in a sharp especially angry way: `Mind your own business!' he snapped.) zabrusiti5) (to take a photograph of: He snapped the children playing in the garden.) posneti2. noun1) ((the noise of) an act of snapping: There was a loud snap as his pencil broke.) tlesk2) (a photograph; a snapshot: He wanted to show us his holiday snaps.) posnetek3) (a kind of simple card game: They were playing snap.) lažnivec3. adjective(done, made etc quickly: a snap decision.) nagel- snappy- snappily
- snappiness
- snapshot
- snap one's fingers
- snap up* * *I [snæp]1.nounhlastaj (at po), ugriz; tlesk s prsti, krcljaj, krc; tlesk, pok, zlom; figuratively zamah, polet, elan, živahnost; photography trenutni posnetek, momentka; theatre kratek igralski angažma; rezka, odrezava, osorna izjava; kratka doba, perioda; zaskočna ključavnica; grižljaj, zalogaj, košček; American slang dobra služba, lahka naloga, malenkost; vrsta drobljivega kolačaa snap of cold, cold snap — nenaden val mrazanot to care a snap for figuratively požvižgati se naI heard the snap of the bone — slišal sem pok (zlom) kosti;2.adjectivenagel, nenaden, bliskovitsnap shot — strel brez ciljanja;3.adverbs pokom (treskom)to go snap — počiti, zlomiti se s pokomII [snæp]transitive verbhlastniti (po), havsniti, odgrizniti; iztrgati, zgrabiti, uloviti (kaj); zlomiti, prelomiti, pretrgati; zapreti s pokom (treskom), tleskniti; zašklepetati (z zobmi); povzročiti pok(anje), tleskati ali pokati (z bičem, s prsti); sprožiti (pištolo); ostro (rezko, osorno) prekiniti; (na kratko) odpraviti (koga); photography napraviti trenuten posnetek, neopazno fotografirati; American sport naglo vrniti (žogo) v polje; intransitive verb hlastniti (at po), naglo poseči (at po), havsniti z zobmi (at po) (o psu); skušati ugrizniti (at koga); póčiti, tleskniti (bič); zlomiti se s pokom; zaklopiti se; zaskočiti se; zabliskati se (oči); nenadoma prisluhniti; American slang planiti ( into v); American colloquially ( out of) nehati (z), rešiti se (česa)to snap at s.o. — nahruliti koga, zadreti se nad komto snap at s.th. (at an offer) — hlastno pograbiti, hlastniti po čem (po ponudbi)to snap (at) the bait — hlastniti po vabi, figuratively hlastno sprejeti ponudboto snap s.o.'s bag — iztrgati komu torbo (torbico)to snap one's fingers — tleskniti s prsti, figuratively prezirljivo ravnati (at s.o. s kom)I snapped them as they were going in — fotografiral sem jih, ko so vstopali -
3 snatch
[snæ ] 1. verb1) (to (try to) seize or grab suddenly: The monkey snatched the biscuit out of my hand.) hlastniti po2) (to take quickly, when one has time or the opportunity: She managed to snatch an hour's sleep.) zgrabiti priložnost2. noun1) (an attempt to seize: The thief made a snatch at her handbag.) hlastniti po2) (a short piece or extract eg from music, conversation etc: a snatch of conversation.) odlomek* * *I [snæč]nounhlastaj, zgrabitev, hlastanje (po); napad, naval, muhavost; na hitro pripravljen obrok hrane; (ugoden) trenutek, kratek čas (perioda); American slang ugrabitev otroka (osebe); plural odlomki (govora, pesmi itd.); koščki, drobci, črepinjeby snatches — od časa do časa, v razmakihin snatches — sem ter tja, včasih, od časa do časato make a snatch at — hlastniti po, hlastno seči po, skušati ujetiII [snæč]transitive verb & intransitive verbpograbiti, zgrabiti, (hlastno, željno, naglo) seči po, iztrgati, polastiti se; skušati zgrabiti ali iztrgatito snatch s.o. from the jaws of death — iztrgati (rešiti) koga iz krempljev smrti -
4 receive
[rə'si:v]1) (to get or be given: He received a letter; They received a good education.) prejeti2) (to have a formal meeting with: The Pope received the Queen in the Vatican.) sprejeti3) (to allow to join something: He was received into the group.) sprejeti4) (to greet, react to, in some way: The news was received in silence; The townspeople received the heroes with great cheers.) sprejeti5) (to accept (stolen goods) especially with the intention of reselling (them).) skriti•- receiver* * *[risí:v]1.transitive verbprejeti, sprejeti, dobiti kaj ( from od koga), dobiti svoj delež; ecclesiastic prejeti (zakrament, obhajilo); sprejeti kot resnično, dopustiti, priznati; vzeti, čuvati, skriti, prikrivati (ukradene stvari); sprejeti vase, ujeti, dobiti (vtis itd.), doživeti, izkusiti; upreti se, ustaviti se čemu; prenesti, pretrpeti (udarec); smatrati, imeti za, priznati za primerno, za táko, kot treba; dočakati, sprejeti koga; nastaniti koga, vzeti pod streho; dopustiti pristop, (to k, into v)to receive a blow (an offer, an order, a compliment) — dobiti udarec (ponudbo, ukaz, kompliment)to receive s.o.'s confession — izpovedati kogato receive s.o. among one's friends — sprejeti koga med svoje prijateljeto receive a present — sprejeti, dobiti dariloproposal received attention — predlog je bil uvaževan, vzet v obzir;2.intransitive verbsprejemati (goste, obiske), prirediti sprejem; radio sprejemati, loviti (valove); biti prejemnik; ecclesiastic prejeti obhajilo, pristopiti k obhajilushe receives once a week — ona sprejema (obiske, goste) enkrat na teden -
5 bid
[bid] 1. verb1) (- past tense, past participle bid - to offer (an amount of money) at an auction: John bid ($1,000) for the painting.) ponuditi (na dražbi)2) ((with for) - past tense, past participle bid - to state a price (for a contract): My firm is bidding for the contract for the new road.) dati ponudbo3) (- past tense bade [bæd], past participle bidden - to tell (someone) to (do something): He bade me enter.) ukazati4) (- past tense bade [bæd], past participle bidden - to express a greeting etc (to someone): He bade me farewell.) izreči2. noun1) (an offer of a price: a bid of $20.) ponudba2) (an attempt (to obtain): a bid for freedom.) poskus•- bidder- bidding
- biddable* * *I [bid]1.transitive verbukazovati; ponuditi; objaviti; naznaniti; archaic poetically pozvati, prositi;2.intransitive verbponujatito bid s.o. a good speed — želeti komu mnogo uspeha, božji blagoslovbid him come in — reci(te) mu, naj vstopiII [bid]noun( for) ponudba; American slang povabilo
См. также в других словарях:
sprejéti — spréjmem dov., sprejmíte tudi spréjmite; sprejél; nam. sprejét in sprejèt (ẹ ẹ) 1. z izrazitvijo svoje volje narediti a) da preide k osebku, kar mu kdo daje, ponuja: sprejeti darilo, nagrado; od nje ni hotel sprejeti denarja; rad, z veseljem to … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ponúdba — e ž (ȗ) 1. kar naredi, da lahko kdo kaj dobi, kupi, najame: odkloniti, sprejeti ponudbo; njegova ponudba je zelo vabljiva; ponudba knjig je majhna / dobil je ponudbo za predavanje na univerzi / ženitna ponudba // to v pismeni obliki: skrbno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prilagodíti — ím dov., prilagódil (ȋ í) narediti, da kaj dobi potrebne lastnosti, značilnosti glede na lastnosti, značilnosti česa: arhitekt je skušal stavbo prilagoditi okolju; prilagoditi opremo prostoru; starejše tuje besede so se prilagodile slovenskemu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzéti — vzámem dov., vzêmi vzemíte; vzél; nam. vzét in vzèt (ẹ á) 1. narediti, da pride kaj k osebku zlasti s prijemom z roko: vzel je košaro in odšel po sadje; vzemi (si) žlico in jej; vzeti komu prtljago iz rok; vzela je denar od kupca in ga preštela… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zavréči — vŕžem dov., zavŕzi zavŕzite in zavrzíte; zavŕgel zavŕgla (ẹ ȓ) 1. narediti, da preneha biti pri osebku to a) kar se ne želi več imeti, se več ne potrebuje: jedli so hrano, ki so jo zavrgli vojaki; zavreči staro obleko; vode, v kateri se kuha… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izbíra — e ž (ȋ) 1. odločanje, odločitev za kaj, navadno za najboljše, najprimernejše, v večji količini, množini stvari iste vrste: pri izbiri se je zmotil; izbira blaga za plašč; izbira darila je kar težka / prosta izbira / izbira poklica / dati, imeti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odbíti — bíjem dov., odbìl (í ȋ) 1. z udarcem, udarci odstraniti: odbiti kamnu robove; odbiti s kladivom, polenom; pri prevozu se je kipu odbila roka / strela je odbila veje; ekspr. krogla mu je odbila glavo / odbiti sodu čep izbiti; odbil mu je nož iz… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odkloníti — klónim dov. (ȋ ọ) 1. ne sprejeti (kaj ponudenega): odkloniti darilo, nagrado / odkloniti pomoč, ponudbo, vabilo / zaradi pomanjkanja prostora so več gojencev odklonili 2. ne soglašati s čim, ne upoštevati česa: njegov predlog so odklonili;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pristáti — stánem dov. (á ȃ) 1. s plutjem priti do kopnega, obale in se ustaviti: ladja je že pristala; zaradi nevihte čoln ni mogel pristati; pristati ob pomolu, v pristanišču 2. z letenjem priti na zemljo, tla in se ustaviti: letalo je varno vzletelo in… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzprejéti — vzpréjmem dov., vzprejmíte tudi vzpréjmite; vzprejél; nam. vzprejét in vzprejèt (ẹ ẹ) zastar. sprejeti: vzprejeti dar / vzprejeti ponudbo / vzprejeti goste / vzprejeti koga v službo / vzprejeti pojasnilo, zahtevo vzprejét a o: biti vzprejet med … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zavrníti — in zavŕniti em dov. (ȋ ŕ) 1. narediti, da žival ne pride tja, kamor se ne želi, ali se od tam oddalji: zavrniti krave; koze so zašle v koruzo, treba jih je zavrniti / s psi zavrniti ovce 2. narediti, da kdo ne more iti, priti tja, kamor namerava … Slovar slovenskega knjižnega jezika
